CorazonDelMundo: Ognjeni otok Siquijor

Tako so Španci poimenovali ta otok zaradi njegovih prebivalcev – Kresničk (firefly) J

Čeprav danes temu ni tako (vsaj midva jih nisva opazila), naj bi jih v preteklosti bilo ogromno.

Za Filipince je ta otok posebnega pomena, saj se mu nekateri na vse pretege izogibajo, ostali pa poveličujejo moč zdravilcev (oziroma za nekatere čarovnikov), ki prebivajo v hribovjih tega otoka.

Zdravilci oziroma mangukulan naj bi bili sposobni odpraviti kakršnokoli bolečino ali nevšečnost s pomočjo nekakšne slamice napolnjene z vodo, ki se ob zdravljenju obarva rjavo.

Kot večina filipinskih otokov je znan po rajskih plažah, nekaj desetih jamah, slapovih...kar pa ga naredi res posebnega so prazne ceste, prava redkost tukaj J

Gospa od katere sva si sposodila motor nama je dala nekaj informacij in nama povedala zelo zanimive zgodbe o tajfunu Sendong ki je pustošil po njenem rojstnem kraju Cagayan de Oro na Mindanau.

Ena zgodba zgodba je še posebno zanimiva in bi jo rada delila z vami:

Po močnem nalivu se je sprožil plaz, zaradi katerega je reka v tem kraju narastla za več kot 10 metrov in ponoči začela poplavljati naselje ob njej.

V eni izmed hiš so živeli mlad par z otrokom in starša, ki sta bila že zelo stara in slabovidna.

Bili so eni redkih, ki so prehiteli podivjano vodo in zlezli na streho. Streha se je odtrgala od hiše in začela drveti skupaj z reko kdo ve kam...bila je tema...

Na poti se je razpolovila, na eni polovici je ostala mlada družina, na drugi pa starša.

Mlad fant je staršem rekel naj se samo dobro držita in da bo vse ok.

V vodi je zagledal ubogega prašiča, ki se je utapljal, ga rešil in mu v obupu rekel : '' Če moja starša preživita, boš tudi ti živel... drugače te bom ubil L''

Po nekaj dneh, ko se je vse umirilo, se je ločena družina našla v zatočišču in tudi pujsek še živi – z njimi J

Kljub zgodbi s srečnim koncem, jih je žal bilo veliko več nesrečnih.

Ko se je reka umirila, je na cestah ležalo nešteto trupel živali in ljudi, ki so bili žrtve še enega tajfuna, kajti na Filipinih naj bi jih bilo kar 20-25 letno.

Kljub opozorilom se ljudje še vedno naseljujejo na riskantnih območjih, ki so izpostavljena naravnim katastrofam in velikokrat ignorirajo napovedi le teh.

Ker sva dve zdravi ribici zdravilcev nisva obiskala sva pa odkrila nekaj skrivnostnih kotičkov otoka.

Na potovanju nama že zelo primanjkuje mlečnih izdelkov, zato sva bila zelo vesela, ko sva zagledala tablo z reklamo za sveži jogurt in mleko z nešteto okusi...seveda sva jih obiskala, jogurt je malo vlekel na kislo mleko, ampak vseeno sva potešila pomanjkanje.

Po večkratnem izogibanju slapov na najinem potepanju, sva se na Siquijorju enemu končno vdala.

Lepa zelena voda sredi palm je bila zelo mikajoča zato je Luka preizkusil kreativnost domačinov in zajahal Tarzanovo vejo. Domačini slapove izkoriščajo za pranje perila, zob, las in verjetno še kaj...

Midva sva se namestila na višji slap, tako da naju niso obkrožali mehurčki mila J

Za obkrožiti otok potrebuješ dobri dve uri, ker pa se na vsakem vogalu kaj ponuja ( hrana, pijača, kužki, arašidovi izdelki, lepi razgledi, lepa plaža....) dan hitro mine in tema prehitro pade.