CorazonDelMundo: Dnevi med koralnimi grebeni

(11.01.-13.01.2012) Otok na katerega sva prišla se imenuje po drugem največjem in najstarejšem mestu na Filipinih – Cebu.

Ker sva oba ljubitelja živali in morja sva se že po pogovoru s Simone in njeno družino, ki sva jih spoznala v Port Bartonu odločila, da obiščeva Moalboal.

Zakaj le? Moalboal je dom koralnega grebena (po najinem mnenju najboljši do sedaj) v katerem prebivajo tudi morske želviceeee!!!

Dobila sva tudi kontakt od ga. Ester, lastnice resorta na glavni plaži (white beach) in ob prispetju v mesto sva bila šokirana nad njeno ceno – bila je kar 3 krat višja od dosedanjih.

Po premisleku sva se odločila, da poizkusiva še kje drugje, vendar sva po ogledu sosednjega ''resorta'' in njihove skoraj enake cene za stranišče spremenjeno v sobo, sprejela odločitev...greva k Ester pa saj je samo za en dan...in če so še želve pred njenim domom, kot je bilo rečeno je vredno poizkusiti.

No, res nama ni žal, da sva ostala pri tej neverjetno gostoljubni gospe...po odložitvi najinih nahrbtnikov sva že raziskovala koralni greben pred resortom.

Greben je res vseh barv in vseh oblik, naseljen je z nešteto različnih rib, modrimi morskimi zvezdami, rdeče-belimi morskimi kačami, modro-zeleno-oranžnimi polži...včasih se kakšne živali tudi zelo ustrašiš, npr. ogromnih rib, ki imajo neke vrste ''krila'', pol metrskih igel, ki se ne zmenijo za tvoje približevanje...tistega zaradi česar sva prišla PA NI BILO – ŽELV L

Ester naju je potolažila s svojo prijaznostjo in nama pripravila večerjo, pa ne za dva ampak za štiri...verjetno je zamenjala najino žalost z lakoto J

Najina trma nama ni dala miru, naredila bova vse, da jih vidiva...pa četudi plačava...ampak ni rabilo veliko, samo eno vprašanje Ester naslednji dan...in že sva z njenim sinom Michaelom sedela na motorju, na poti na skrivno plažo, kjer naj bi jih bilo ogromno.

Po prvih izdihljajih skozi dihalnik ni bilo opaziti ničesar, no korale so seveda bile!

Nekaj metrov naprej v globji vodi pa je že Michael mahal z rokami...tukaj je, tukaj...kje že???

Po napenjanju oči sva jo končno zagledala, spečo želvo, ki se s svojo varovalno barvo skriva med koralami!

Ob približanju je začela plavati in mi smo ji sledili dokler ni izginila v globino...izgledajo res okorne zaradi svoje velikosti in oklepa, vendar so še kako hitre in močne...

V naslednje pol ure pa smo jih zagledali kakšen ducat...tako lepo se je igrati z njimi, jim slediti in jim pogledati v oči J

Izpolnila sva najino željo in naslednja destinacija je prinesla novo željo...ljudje res nismo nikoli zadovoljni.

Da ne bova odšla z praznim želodcem (revčka), sva od Ester dobila zajtrk za štiri...že spet J

Po nekaj deset kilometrih vožnje ob obali južnega dela otoka Cebu, sva dočakala Oslob.

Cene so naju spet presenetile...za sobo sva plačala najmanj do sedaj...celih 3.3€!

Uganete zakaj sva prišla sem?

Zaradi whale sharka (Rhincodon typus), ki lahko doseže dolžino 18-ih metrov in težo več kot dvajset ton, širino ust do 1.5 m z kar 300 do 350-imi zobmi!

Živijo večinoma v tropskih morjih, prehranjujejo se z planktonom, njihova sladica pa so ikre in sardele.

Ljudje nismo užitni, zato lahko uživamo ob plavanju z njimi, kar sva midva tudi naredila in poveva vam – res je nepozabno doživetje plavati ob živali kar nekajkrat večji od tebe...

Ker nimava več podvodnega fotoaparata vam za boljšo predstavo prilagava še sliko z interneta.

Na Filipinih je kar nekaj mest, kjer se lahko plava s temi mogočnimi živalmi (Padre Burgos, Donsol), ampak zaradi velike prepoznavnosti teh mest te ta izkušnja kar dobro udari po žepu...

Srečna midva sva našla kraj, kjer so lokalni ribiči začeli promovirati whale sharke šele pol leta nazaj, zato je tudi cena sprejemljiva...ugodno, vendar so naju že opozorili, da ob najinem naslednjem obisku cena sigurno ne bo več enaka...

Še kar nekaj ur sva imela v mislih te nežne velikane, pozabila pa jih ne bova nikoli!