CorazonDelMundo: Nazaj na Negros

Po spoznavanju enega izmed največjih prebivalcev tega planeta, sva se vrnila med plantaže sladkornega trsa – na otok, ki nama je zelo prirastel k srcu...NEGROS....tokrat v prestolnico vzhodne province (oriental), Dumaguete city.

Mesto ima dobre transportne povezave s sosednjimi otoki, kljub njegovi velikosti se zdi majhno in z lahkoto lahko uživaš v njegovi ponudbi dobre hrane in pijače za majhen denar.

Center mesta krasi zelen park in star koralni stolp z velikim zvonom, ki naj bi bil zgrajen v 18. stoletju...poleg njega pa še ogromna tržnica na kateri lahko potešiš vsako željo, od domačih kakavnih ploščic, rjavega sladkorja pa do včasih že kar zdelanih natikač in majčk J

Okolica ponuja kar nekaj destinacij za raziskovanje in ker so se motorji ponujali na vsakem vogalu je vse še toliko lažje. Tokrat sva dobila res posebnega - še z muziko - in obračanje za nama, ko sva drvela po cesti in naglas pela skupaj s Tonijem Cetinskim ni bilo redko.

Bais je bil prvi kraj, ki sva ga izbrala.

Po kakšnih 40 km vožnje po severni hitri cesti sva opazila veliko tovarno, Azucarera de Bais oz. rafinerijo sladkorja.

Vsa vesela sva pristopila do varnostnika pri vhodu in upala, da nama tokrat dovolijo ogled...vendar sva bila tako kot v Silayu zavrnjena....za obisk bi potrebovala dovoljenje, za katerega moraš zaprositi v Manili na sedežu podjetja...no, zaradi tega pa že ne bova letela v Manilo!

Na drugi neuspeh sva naletela pri iskanju razgledne točke za opazovanje kitov in delfinov, ki naj bi bili v tem zalivu pogosto videni...zelo zdolgočasen gospod nama je zabrusil, naj se vrneva aprila...kje je šele april, pa itak živiva dve ulici stran ne!?

Po kavici in dveh neuspehih bova pa spoznala kako življenje poteka v sosednjih vasicah, sva si mislila.

Ne dolgo stran pa visok dimnik in tabla z napisom Universal Rubina Sugar milling company.

Seveda sva tudi tukaj poizkusila srečo in vprašanje je obrodilo sadove, do pisarne v 2. nadstropju, pogovor z menedžerko, en klic kdo ve kam in prihod študenta Jaya ter njegove sošolke, ki v podjetju opravljata prakso.

Končno sva naletela na varnostnika in menedžerko, ki sta zjutraj vstala s ta pravo nogo (desno verjetno) J

Ne veva kako si vi predstavljate proizvodnjo sladkorja vendar najina predstava o procesu je bila zelo drugačna od le tega kar res je.

Da iz sladkornega trsa dobimo rjavi sladkor je potreben 5 stopenjski proces:

- sekanje/stiskanje/mletje trsa in ekstrakcija njegovega soka

- ostranjevanje nečistoč (blata)/ uravnavanje pH (kislost/bazičnost) / odstranitev bakterij

- v vrelcih odstranitev odvečne vode

- kristalizacija in razvrščanje kvalitete sladkorja v razrede (glede na velikost kristalov)

- centrifugiranje (ločitev kristalov od melase)

Tovarna je energijsko neodvisna saj odpadke (ostanke pri ekstrakciji) uporablja za proizvajanje pare (in s tem električne energije), ki poganja celotno infrastrukturo.

S tem si zagotavlja neodvisnost od naraščujočih cen surovin – predvsem nafte.

Voda, ki je sestavni del vsake proizvodnje, kroži skozi več procesov in je na koncu prečiščena ter pripravljena na novo uporabo.

Pri drugem procesu uporablja ostanke blata za organsko gnojilo za katerega lahko kmetje brezplačno zaprosijo, izločeno melaso pa prodajajo kot krmilo.

Iz rjavega sladkorja pridelujejo tudi bolj zaželjeni beli sladkor, za prihodnost pa načrtujejo tudi proizvodnjo alkohola – še en soproizvod te vsestranske surovine.

Na koncu še obisk skladišča z večimi tonami sladkorja in laboratorija kjer so Nini ponudili službo analitika J

Po sprehodu in odlični razlagi vseh postopkov s strani Jaya, sošolke in njunega mentorja sva se prezadovoljna odpeljala nazaj v Dumaguete.

Vedno se še najde prostor za koga :)

Začetek prve stopnje proizvodnje

Z najinimi učitelji

Nekaj ton sladkorja

Polnjenje 50 kg vreče

Tudi tukaj ne primanjkuje skromnosti

Parada

Še ena velika atrakcija sta Twin Lakes – dve kraterski jezeri na bližnjih hribovjih.

Po avtobusu in 13 km blatno kamniti vožnji z habel-habel (motor z privarjenim podaljškom, tako da lahko gor sedijo tudi štiri osebe) sva prispela do prizorišča plaza...od tukaj naprej ni več mogoče voziti zato bosta morala pot nadaljevati peš...jaz pa vaju bom počakal, da se skupaj odpeljemo nazaj v dolino...se je ponudil mladenič.

Prijazno sva ga odslovila, češ, da bova nazaj kar pešačila...slišala sva glasne misli drugih ljudi...hodila nazaj? Prehodila 16 km? Res je kar dolga pot, vendar se za Filipince zdi ogromno že slabih 500 metrov...

Po prvem kilometru po strmem klancu navzgor, nisva bila več tako trdno prepričana, da nama bo uspelo priti peš nazaj.

Na poti sva bila priča razdejanju tajfuna Sendong, ki je sprožil kar nekaj plazov in uničil večji del cest.

Ob vstopni točki v park lahko spočiješ svoje misli ob jezerčku s pogledom na sosednje otoke družine Visayas in svoje noge še pred zadnjo strmino, ki naju je ločevala od cilja.

Prijeten pozdrav mladega telička, ki se nama je želel kar pridružiti na sprehodu in razprl se nama je pogled na prvo kratersko jezero.

Spila sva ingverjev čaj, uživala ob pogledu na njega ter z preostalimi piškoti nahranila lokalne pse.

Ura je bila čas, da ubereva pot pot noge, saj sva se bala da nama vsi ''taksisti'' zbežijo.

Hoje je bilo čisto dovolj, zato sva se odločila, da vzameva ponudbo mladeniča in prepričana sva bila, da naju bo čakal, čeprav sva ga prej zavrnila.

Enkrat za spremembo, da ponudnik prevoza ni vztrajal in naju čakal...pa saj bo kakšen na poti in začela sva najino turo...

Po nekaj kilometrih hoje med nasadi mangotov, trsnegega sladkorja, kokosa in prelepega razgleda sva se odločila, da bova pač res prehodila teh 16 km J

Želita vožnjo do dol? Ta stavek se je slišal iz vsakega drugega grmovja ali hiše!

Okoli sedmih zvečer je padla tema in midva sva končno zagledala glavno cesto in avtobus, ki naju je zapeljal nazaj v Dumaguete...vredno je bilo, pa čeprav z par kilami težjimi nogami na koncu in sploh naslednji dan...muskalfiber ali kakorkoli že!

Ne glede na že domače počutje na Negrosu, naju čaka še veliko stvari za odkrit...naslednja postojanka je bil...

Do naslednjič vas lepo pozdravljava in SREČNO KITAJSKO NOVO LETOJ