CorazonDelMundo: Na Koncu...

Adios Kuala Lumpur...Adios Aisa

Sprva se opravičujeva za vaše čakanje cela dva meseca...ampak kot pravi pregovor ''BOLJŠE POZNO KOT NIKOLI''

Po džungelski in motorni avanturi naju je čakala še ena preizkušnja na postanku enega izmed ''Na Lomu'' (postajališču), na poti proti Phnom Penhu.

Poizkusila sva ''dolgo pričakovanega'' hrustljavega ptičjega pajka...pa da ne boste mislili navadnega...postreženega v sojini omaki :)

Okus? Ja, takšen kot si mislite!!!

Kljub temu, da se vedno rada prepustiva naturi, divjini, ekstremno pekoči, surovi hrani ali celo specialitetam, kot so kače, pajki itd. nama je še kako sedlo mestno, malo bolj luksuzno življenje z vsakodnevnim kofetkanjem in uživanjem ob pogledu na prestolnico Phnom Penh.

Čeprav je le ta milijonsko mesto, je po površini manjša od našega Kopra, zato je bilo pohajanje naokrog še toliko lažje (če izključimo peklensko vročino).

Oba sva mnenja, da ne obstaja energijski napitek, ki bi ti povrnil energijo, odvzeto med deset minutnim sprehodom po dopoldanskem soncu.

Ni tako dobro kot izgleda...to je samo marketing :)

Kot sva že omenila v prejšnih blogih je državljanska vojna in genocid sestavni del kamboške zgodovine zato sva si v Phnom Penhu ogledala Muzej Genocida Tuol Sleng - dom ravzpiteta skrivnostnega zapora Pol Potovega režima, S-21.

V zaporu oziroma pred vojno srednji šoli se je v eni izmed njegovih soban vrtel dokumentarec osmih preživelih tega mučenja in kasneje sva si med sprehodom po dolgih hodnikih in mučilnicah, ter preko slik in zapisov, le težko predstavljala kaj vse se je res tam dogajalo.

Ta zapor naj bi bil po mnenju enega izmed strokovnjakov na tem področju ''unikat med vrstniki'' in res so vodilni imeli veliko domišlije, kako ljudem uničiti voljo do življenja...in življenje!

Več poizkusite razbrati iz slik...če pa ste bolj zainteresirani, pobrskajte po knjižničnih policah po knjigi David Chandler-ja: Voices from S-21: Terror and History in Pol Pot's Secret Prison.

Poglej izza žic - S-21

Ena izmed mnogih žrtev

Jezni napisi na Pol Potovi sliki

Mučilnica

Pripomoček (sodi) za ''izpraševanje''

Grobnice zadnjih nesrečnežev

O terorju Rdečih Kmerov priporočava tudi (prebrano) knjigo First They Killed My Father: Daughter Of Cambodia Remembers od Loung Ung.

Na izposojo bo, ko se vrneva v Slovenijo!

Kot vsako azijsko mesto tudi Phnom Penh postreže z raznimi zanimivostmi kot so npr. ulični frizerji, vsiljivi berači ali fant, ki te nauči pravilno jesti kačo...

Da pa je svet res majhen in bivša Jugoslavija velika, dokazuje tabla sredi enega izmed glavnih boulevarjev PP z napisom Josip Broz Tito.

Če mislite, da se nama je samo bledlo od vročine se motite – imava dokaz!!!

Tovariš Tito je očitno bil res velik :)

Phnom Penh sva zapustila z okusom po še in se bova tja sigurno vrnila :)

Phnom Penh-ska promenada

Unikatno ime :)

Ulični frizer

Mestni vrvež

Tito je vsepovsod :)

Zadišalo je po morju in 55 sedežni jekleni konjiček je že drvel proti Kampotu – mestu popra.

Istoimenska provinca je zelo prepoznavna po rakih pripravljenih v tradicionalni poprovi omaki (čemu drugemu ne?) in med ''fjakanjem'' z motorjem sva večkrat opazila domačine, ki so se spopadali z neštetimi klešči v njihovih mrežah.

Pot so nama popestrile ogromne luknje in kupi peska, za bonus je še najino prevozno sredstvo prenehalo delovati, kar pa je na srečo bil samo lažni alarm.

Nenazadnje sva idealno plažo le našla in si v luksuznem resortu privoščila cappucino.

Nina je po dolgem trpljenju končno preizkusila toplino kamboškega morja :)

Zeleni poper

Črni poper

Koliko ste jih pa danes?

Celine Dion poje, capucino se pije in v razgledu se uživa!

Glasbena želja?

Morjeeeee

Neusmiljeni prijatelj naju je že preganjal in sledila je predolga celodnevna vožnja...nazaj v mesto Odgnanih Tajcev – Siem Reap.

Ker sva za rojstni dan dobila nekaj denarja sva ga z veseljem izmenjala z lokalnimi trgovci in v guesthouse odkorakala z nekaj novimi oblačili, čaji, kavo in drugimi spominki s katerimi se bova tolažila do naslednjega prihoda.

V tem mestecu je sprejem vedno lep.

Z domačimi, belimi bagetami, sirčkom, stojnicami, kjer se lahko okrepčaš za 1 dolar, smoothiji in svežimi mangovimi soki, je dosegel no. 1.

Opaziti je številne gradnje, ki bodo zadovoljile potrebe za vse številčnejše turiste, ki ne prihajajo sem le zaradi slavnega Angkor Wata, temveč zaradi drugačne kulture in nadvse prijaznih ljudi (no, govoriva za prave popotnike).

In glede vse preveč izgovorjene besede korupcija – prisotna je vsepovsod, vendar v drugačni obliki....

Po nakupu avtobusne vozovnice pri Capitol Tours za Bangkok sva se šele zavedala, da je najino potovanje skoraj pri koncu – še slab teden...

Bagetka na sto in en način

Od palmovega sladkorja do limonine trave....

Siem Reap

Plan je bil obiskati enega izmed nacionalnih parkov Tajske, otočje Turatao, vendar naju je od tega razmišljanja po 14 urni vožnji od Bangkoka do Hat Yaia (jug Tajske) odvrnila misel na še eno 4 urno, ter drago ladjico kot hudič...

Utrujena od vsega sva obtičala oz. obležala v muslimanskem predelu Tajske in se odpovedala namakanju v morju.

Brez obžalovanja sva zadnje tri dni preživela v zelo poznanem Kuala Lumpurju, se naužila rotijev, masale in za nameček mcdonalda za Lukov rojstni dan.

Vse najboljše Luka!

Odbila je ura polnoč 19.03.2012 in iz enega potovanja sva se podala v drugo, malo drugačno -

ne tako brezskrbno, vendar vsekakor polno izzivov.

p.s. prilagava sliko (mapo) najinega potovanja po Aziji – pa upava da dobro razvidno, kje vse sva se potepala...

Beli krogci označujejo kraje v katerih sva pustila sled.

p.s. (2.) TO JE ZADNJI BLOG NAJINEGA POTOVANJA, VENDAR SE SIGURNO KMALU SPET JAVIVA, SAJ NAJU TUKAJ NA NOVI ZELANDIJI OBDAJA VELIKO MIKAVNIH DESTINACIJ, SAMO SKOK STRAN :)

VELIK P.S. – Ni še konec...vabiva vas na novo ustvarjeni blog z malce drugačno vsebino...NO, TUDI POTOVANJA PRIDEJO V POŠTEV...IN NOVOST – GOSTUJOČI BLOGERJI :)

MiRaDoR – New Way Of Thinking